Zgodovina kriptovalut | Celotna časovnica

Kripto valuta je digitalna valuta, ki za varnost uporablja kriptografijo, zaradi česar je skoraj nemogoče ponarediti ali dvakrat zapraviti. Je decentralizirana, zato nobena vlada ali finančna institucija ne nadzoruje kriptovalute, razen nekaterih stablecoinov.

S kriptovalutami se pogosto trguje na decentraliziranih borzah, uporabljajo pa se lahko tudi za nakup blaga in storitev. Kriptovalute postajajo vse bolj priljubljene, vendar so še vedno nestanovitne in tvegane naložbe.

Izvedba o digitalni valuti, torej o nečem, kar bi bilo mogoče ustvariti in izmenjati elektronsko, ne da bi za to potrebovali osrednje institucije ali vlade, obstaja že desetletja. Nekateri od prvih predlogov za takšno valuto segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so raziskovalci, kot je David Chaum, začeli preučevati možnosti kriptografije za zavarovanje elektronskih plačil.

Eden od najvidnejših zgodnjih konceptov digitalne valute je bil DigiCash, ki so ga v začetku devetdesetih let razvili Chaum in njegovi sodelavci. DigiCash je uporabljal kriptografske tehnike, ki so uporabnikom omogočale anonimna spletna plačila, ne da bi razkrili svojo identiteto ali zneske prenesenega denarja. Vendar se DigiCash zaradi številnih tehničnih in pravnih izzivov ni nikoli široko uveljavil.

Druga vplivna zamisel za digitalno valuto je bila B-money, ki jo je leta 1998 predlagal Wei Dai. B-money je predvideval decentralizirano omrežje računalnikov, ki bi vzdrževalo javno knjigo vseh transakcij, kar bi zagotovilo, da bi bila plačila varna in pregledna. Istega leta 1998 je Nick Szabo zasnoval mehanizem za decentralizirano digitalno valuto, ki jo je poimenoval bitno zlato. Bitno zlato ni bilo nikoli izvedeno, vendar se imenuje neposredni predhodnik arhitekture Bitcoin. 

Nekateri kripto navdušenci tudi menijo, da je Nick pravi Satoshi Nakamoto.

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja in na začetku novega tisočletja je bilo še več drugih poskusov ustvarjanja digitalnih valut. Kljub temu nobenemu od njih ni uspelo doseči široke uveljavitve ali rešiti izzivov varnosti in anonimnosti. Koncept digitalne valute se je končno začel uveljavljati šele z uvedbo Bitcoina leta 2008.

Zgodovina Bitcoina sega v leto 2008, ko je anonimni posameznik ali skupina posameznikov, znana kot Satoshi Nakamoto, objavila belo knjigo z naslovom “Bitcoin: A Peer-to-Peer Electronic Cash System”. V tej beli knjigi je Nakamoto predlagal novo digitalno valuto, ki bi temeljila na kriptografski tehnologiji in ne bi bila pod nadzorom nobenega osrednjega organa.

Leta 2009 je Nakamoto objavil odprtokodno kodo za bitcoin, ki je vsakomur omogočala, da sodeluje v omrežju in začne rudariti nove kovance. Rudarjenje je postopek preverjanja in potrjevanja transakcij v verigi blokov Bitcoina, ki je porazdeljena knjiga, v kateri so zapisane vse transakcije Bitcoina. Rudarji v zameno za svoje delo kot nagrado prejmejo novo ustvarjene Bitcoine.

Prva transakcija Bitcoina je bila opravljena 9. januarja 2009, ko je Nakamoto poslal 10 bitcoinov Halu Finneyju, računalničarju, ki je pomagal pri razvoju Bitcoina. Ta transakcija je pomenila začetek gospodarstva Bitcoin.

V zgodnjih dneh bitcoina so se pojavili številni izzivi in skeptiki. Nekateri so dvomili, da bo bitcoin uspelo široko sprejeti, drugi pa so bili zaskrbljeni zaradi možnosti zlorab, na primer pranja denarja. Kljub tem izzivom pa sta priljubljenost in vrednost Bitcoina še naprej rasla.

Prva dokumentirana komercialna transakcija z uporabo Bitcoina je bila 22. maja 2010, ki je zdaj znan kot dan pice Bitcoin. Laszlo Hanyecz s Floride je pristal na plačilo 10.000 BTC za dve dostavljeni pici Papa John's. Na forumu BitcoinTalk je Hanyecz zaprosil za pomoč: “Plačal bom 10.000 bitcoinov za nekaj pic … morda dve veliki, da bom imel nekaj ostankov za naslednji dan,” je zapisal Hanyecz. 

Bitcoin je bil takrat prvotno vreden skoraj nič.

Prva transakcija, ki je Bitcoinu dala denarno vrednost, je bila oktobra 2009, ko je finski študent računalništva Martti Malmi, na spletu znan kot Sirius, prodal 5050 kovancev za 5,02 USD, s čimer je vsak Bitcoin dobil vrednost 0,0009 USD.

Ranjo zgodovino Bitcoina sta zaznamovala tako navdušenje kot negotovost. Bitcoin je 9. februarja 2011 dosegel pomemben mejnik, saj je prvič v zgodovini dosegel vrednost 1,00 USD. Vendar je tehnologija, na kateri temelji Bitcoin, veriženje blokov, še naprej zorela in se razvijala ter tako postavila temelje za prihodnost kriptovalute.

Prava identiteta Satoshija Nakamota, psevdonimnega ustvarjalca Bitcoina, še danes ostaja skrivnost. Nakamoto naj bi bil računalniški znanstvenik ali skupina računalniških znanstvenikov, ki so leta 2008 razvili protokol Bitcoin in ga leta 2009 objavili kot odprtokodno programsko opremo.

Nakamotova identiteta je bila predmet številnih ugibanj in razprav. Nekateri menijo, da je Nakamoto posameznik, drugi pa, da gre za skupino ljudi ali celo vladno agencijo. Za nobeno od teh teorij ni dokončnih dokazov, Nakamoto pa nikoli ni javno razkril svoje identitete. 

Anonimnost Satoshija Nakamota je bila za skupnost Bitcoin vir fascinacije in skrbi. Nekateri menijo, da je Nakamotova anonimnost bistvena za zaščito njihove zasebnosti in varnosti, medtem ko druge skrbi, da Nakamoto zaradi nje težko odgovarja za dejanja skupnosti Bitcoin.

Tajnost, ki obdaja Satoshija Nakamota, se bo verjetno nadaljevala še mnogo let. Vendar pa je vpliv Nakamotovega dela na svet kriptovalut nesporen. 

Danes je Bitcoin postal najbolj priljubljena in dragocena kriptovaluta na svetu, njegova osnovna tehnologija, veriženje blokov, pa se uporablja za razvoj številnih drugih aplikacij.

Zgodnja uporaba bitcoinov in primeri uporabe

V prvih letih obstoja bitcoina so ga sprejeli predvsem navdušenci in libertarci, ki jih je pritegnila njegova decentralizirana narava in možnost, da zmoti tradicionalni finančni sistem. Trg Silk Road (spletni črni trg in prvi sodobni darknetni trg, ki je deloval med letoma 2011 in 2013) je z zagotavljanjem platforme za anonimne transakcije omogočil široko sprejetje Bitcoina. Njegova uporaba Bitcoina v nezakonite namene je nehote povečala prepoznavnost in povpraševanje po kriptovaluti ter prispevala k njeni zgodnji rasti in prepoznavnosti.

Bitcoin se je uveljavil tudi kot špekulativna naložba, saj je njegova cena od prvih dni vztrajno rasla. To je pritegnilo več pozornosti k valuti in vse več ljudi je začelo vlagati v bitcoin v upanju, da bodo imeli koristi od njegove rasti.

Vznik alternativnih kriptovalut (Altcoins)

Uspeh Bitcoina je spodbudil val inovacij na področju kriptovalut, kar je privedlo do nastanka številnih alternativnih kriptovalut, ki jih pogosto imenujemo altcoini. Ti altcoini so poskušali odpraviti zaznane pomanjkljivosti Bitcoina ali uvesti nove lastnosti in funkcionalnosti.

Nekatere izmed najznamenitejših altcoinov, ki so se pojavili v tem obdobju, so Litecoin 2011, Dogecoin 2013 in XRP 2012. Vsak od teh altcoinov je imel svojo edinstveno ponudbo in je pritegnil predane privržence. Pojav altcoinov je dodatno spodbudil rast trga kriptovalut in povečal raznolikost ekosistema.

Mt. Gox in izzivi, s katerimi se je soočil

Ne glede na splošno rast in navdušenje nad trgom kriptovalut so se pojavili tudi pomembni izzivi. Mt. Gox, nekoč največja borza bitcoinov, je leta 2014 doživela uničujoč vdor, zaradi katerega je bilo izgubljenih približno 850.000 bitcoinov, ki so bili takrat vredni več kot 450 milijonov dolarjev. Ta incident ostaja ena največjih tatvin v zgodovini kriptovalut. Ta incident je omajal zaupanje številnih vlagateljev in prispeval k obdobju nestanovitnosti na trgu kriptovalut.

Drugi izziv, s katerim se je soočala industrija kriptovalut, je bila potreba po večji regulaciji. Ko so kriptovalute postale bolj priljubljene, so se vlade in finančni regulatorji spopadali z vprašanjem, kako obravnavati ta novi razred premoženja. Odsotnost jasnih regulativnih okvirov je povzročila negotovost in omejila sprejetje kriptovalut s strani glavnih institucij.

Po kitajski prepovedi kriptovalut konec leta 2013 in vdoru v družbo Mt. Gox leta 2014 je dve leti trajal kriptovalutni medvedji trg, za katerega so bili značilni dolgotrajni trendi padanja cen in pesimizem vlagateljev. K dolgotrajnemu upadu so prispevali dejavniki, kot so regulativna negotovost, kršitve varnosti in tržne manipulacije, ki so vplivali na vrednotenje različnih kriptovalut.

Kriptovalutna časovnica kaže, da so se med letoma 2014 in 2016 tudi altcoini soočali z izzivi, saj so številni projekti propadli ali doživeli neuspeh. Kljub medvedjemu razpoloženju pa je tehnologija veriženja blokov še naprej vzbujala zanimanje industrije in vlagateljev ter postavljala temelje za prihodnjo rast.

Vprašanja glede varnosti in prevare na področju kriptovalut

Ko se je razširil trg kriptovalut, so se povečale tudi možnosti za prevare in goljufive dejavnosti. Brezvestni posamezniki so prežali na navdušenje in neizkušenost novih vlagateljev ter sprožili različne sheme, da bi izvlekli njihov denar. 

Ti so vključevali Ponzijeve sheme, kjer so vlagateljem obljubljali visoke donose, a so jih plačali z denarjem novo rekrutiranih udeležencev, in sheme “pump and dump”, kjer so manipulatorji umetno napihnili ceno kriptovalute, preden so prodali svoje deleže, drugi vlagatelji pa so ostali z ničvrednimi žetoni.

Uvod v ethereum in pametne pogodbe

V letu 2015 se je pojavila nova kriptovaluta Ethereum, ki je prinesla koncept pametnih pogodb. Pametne pogodbe so samoizvršljive pogodbe, ki so shranjene v verigi blokov in lahko samodejno uveljavijo pogoje sporazuma, ko so izpolnjeni določeni pogoji. Ta inovacija je odprla številne možnosti za decentralizirane aplikacije, kot so finančne storitve, upravljanje dobavne verige in volilni sistemi.

Učinek na tehnologijo veriženja blokov

Prevare in kršitve varnosti, ki so prizadele področje kriptovalut, so bile opozorilo za industrijo, saj so izpostavile potrebo po strožjih varnostnih ukrepih in večji preglednosti. Ti dogodki so pospešili tudi razvoj tehnologije veriženja blokov, saj so razvijalci poskušali odpraviti izpostavljene ranljivosti.

Pojav Ethereuma in pametnih pogodb je še dodatno pokazal potencial tehnologije veriženja blokov, ki presega zgolj omogočanje transakcij s kriptovalutami. Z omogočanjem ustvarjanja decentraliziranih aplikacij lahko veriženje blokov povzroči revolucijo v različnih panogah in preoblikuje naš način interakcije s tehnologijo.

Zaključimo lahko, da je obdobje med letoma 2014 in 2016 pomenilo kritično točko v razvoju kriptovalut in tehnologije veriženja blokov. Čeprav so prevare in kršitve varnosti povzročale izzive, so hkrati spodbujale inovacije in vodile k razvoju zanesljivejših varnostnih ukrepov in novih aplikacij veriženja blokov. Področje kriptovalut je še naprej dozorevalo in pritegnilo več pozornosti vlagateljev, razvijalcev in glavnih institucij, kar je utrlo pot nadaljnjemu napredku na tem nastajajočem področju.

Tržišče kriptovalut je od svojega nastanka doživelo izjemno rast in razvoj, zadnjih nekaj let pa je bilo še posebej preobrazbeno, saj so ga zaznamovali vse večja množična sprejemljivost, zanimanje institucij in inovativni razvoj.

Prijemanje in priznavanje v glavnem toku

Časovni trak kriptovalut kaže, da so se v zadnjih letih precej uveljavile ter pridobile priznanje in sprejemanje s strani mainstreamovskega občinstva. Ta premik je viden v različnih vidikih, med drugim:

• Pokritost v medijih: Kriptovalute so postale redna tema razprav v mainstreamovskih medijih, s povečanim številom prispevkov v časopisih, revijah, na televiziji in v spletnih publikacijah.

• Priznanje vlad: Vlade po vsem svetu vse bolj priznavajo legitimnost kriptovalut, nekatere države pa so celo sprejele Bitcoin kot zakonito plačilno sredstvo znotraj svojih meja.

• Zavedanje javnosti: Skupnosti kriptovalut se pridružuje vedno več posameznikov, ki želijo izvedeti več o digitalnih valutah. Ta porast zanimanja je dosegel takšne razsežnosti, da se celo novi kandidati za politične funkcije, vključno s predsedniškimi kandidati, znajdejo v položaju, ko so prisiljeni izraziti svoje stališče do kriptovalut.

Institucionalni interesi in naložbe

Institucionalni vlagatelji, kot so hedge skladi, investicijska podjetja in pokojninski skladi, so začeli kazati precejšnje zanimanje za kriptovalute, kar je spodbudilo povečanje naložb v ta sektor. Ta trend spodbuja več dejavnikov:

• Strategija razpršitve: Institucionalni vlagatelji skušajo razpršiti svoje portfelje tako, da vključujejo alternativna sredstva, kot je kriptovaluta, saj se tako zavarujejo pred tradicionalnimi tržnimi tveganji in izkoristijo potencialne priložnosti za rast.

• Fundamentalna vrednost: Institucionalni vlagatelji prepoznavajo osnovno vrednost kriptovalut, kot so njihova decentralizirana narava, transakcije brez meja in potencial za inovacije.

• Regulativni razvoj: Z uveljavitvijo regulativnih okvirov za kriptovalute institucionalni vlagatelji pridobivajo večje zaupanje v naložbeno okolje, zlasti po odobritvi promptnega ETF za bitcoin januarja 2024. Ta prelomni dogodek je pomenil pomemben premik v dojemanju digitalnega premoženja med tradicionalnimi finančnimi institucijami, kar jih je spodbudilo, da z večjim navdušenjem raziskujejo priložnosti na trgu kriptovalut.

Nedavni trendi na področju kriptovalut

Prostor kriptovalut se še naprej hitro razvija, pri čemer se pojavljajo novi dogodki in trendi:

• Decentralizirano financiranje (DeFi): Aplikacije DeFi pridobivajo na veljavi in ponujajo decentralizirane alternative tradicionalnim finančnim storitvam, kot so posojanje, izposojanje in trgovanje.

• Neobstojni žetoni (NFT): NFT so postali vroča tema, saj predstavljajo edinstveno digitalno premoženje s širokim spektrom uporabe, vključno z umetnostjo, zbirateljskimi predmeti in igrami. 

• Sredstva realnega sveta (RWA): Sredstva realnega sveta na področju kriptovalut predstavljajo opredmetena ali fizična sredstva, kot so nepremičnine, blago ali vrednostni papirji, ki so tokenizirana in se z njimi trguje v omrežjih veriženja blokov za večjo likvidnost in dostopnost.

• Regulativni nadzor in usklajevanje: Vlade in regulativni organi vse bolj natančno preučujejo in urejajo področje kriptovalut, da bi uravnotežili inovacije z varstvom potrošnikov in finančno stabilnostjo.

• Razvoj infrastrukture: Infrastruktura kriptovalut zori, saj se razvijajo varnejše in učinkovitejše borze, denarnice in trgovalne platforme.

• Prilagajanje uporabnosti: Kriptovalute pridobivajo uporabnost, ki presega špekulacije, saj se uporabljajo za plačila, nakazila in celo čezmejno trgovino.

Kratka zgodovina kriptovalut kaže, kako je trg kriptovalut pripravljen na nadaljnjo rast in preoblikovanje, saj lahko preoblikuje finančno pokrajino in povzroči revolucijo v različnih panogah. Z nadaljnjim širjenjem sprejemanja, vključevanjem institucij in tehnološkim napredkom je kriptovaluta pripravljena igrati vse pomembnejšo vlogo v prihodnosti financ in tehnologije.