Razumevanje Web3: Naslednja evolucija interneta

Za razumevanje Web3 je koristno pogledati zgodnejše faze razvoja interneta. Web1, ki se je pojavil v devetdesetih letih, je bil prva, „read-only“ različica interneta. Temeljil je na odprtih protokolih, kar je pomenilo, da je lahko vsakdo objavljal in dostopal do informacij. Spletne strani so bile statične in ponujale malo interaktivnosti.

Web2, ki je prišel v sredini 2000-ih, je spremenil splet v socialno in sodelovalno okolje. Platforme, kot so Facebook, Twitter (danes X) in YouTube, so uporabnikom omogočile ustvarjanje in deljenje vsebin. A s tem je prišlo do centralizacije moči – velike tehnološke korporacije so z zbiranjem podatkov pridobile izjemen vpliv. Web2 nam je prinesel socialni splet, vendar tudi obdobje nadzora in centraliziranega upravljanja.

Web3 uvaja tehnološko osnovo, ki želi decentralizirati digitalni svet. Tri glavne tehnologije omogočajo ta premik:

Blockchain je digitalna knjiga transakcij, razdeljena med računalniško mrežo. Vsaka transakcija se zabeleži kot „blok“ in trajno doda v verigo, kar odpravlja en sam nadzorni ali odpovedni center.

Pametne pogodbe so samodejno izvedljivi dogovori, zapisani v kodi. Ko so vnaprej določeni pogoji izpolnjeni, pogodba samodejno izvede dejanje – na primer prenos sredstev – brez posrednika.

Digitalna sredstva obstajajo izključno na spletu in vključujejo kriptovalute, stabilne kovance (stablecoine), digitalne valute centralnih bank (CBDC) ter NFT-je (nezamenljive žetone). Nekatera sredstva celo predstavljajo fizične predmete, kot sta umetnost ali nepremičnine. Skupaj te tehnologije omogočajo pregledne, zaupanja vredne in skupnostno vodene spletne interakcije.

V dobi Web2 imajo moč centralizirane organizacije, ki shranjujejo uporabniške podatke in nadzorujejo spletne transakcije. Web3 želi ta model zamenjati s sistemom, kjer sta lastništvo in odločanje razpršena med udeležence omrežja. V Web2 morajo uporabniki zaupati podjetjem, da bodo varovala njihove podatke. V Web3 pa zaupanje nadomesti preverjanje – transakcije potrjujejo vozlišča verige blokov, ne posredniki. Na primer: pri nakupu koncertne vstopnice prek blockchain platforme se avtentičnost vstopnice preveri samodejno, še preden se izvede plačilo – kar zagotavlja preglednost in varnost.

Zanimanje za Web3 se je po letu 2018 močno povečalo, skupaj z rastjo investicij, raziskav in razvojne dejavnosti. Finančni sektor je pri tem vodilni – decentralizirane finančne platforme (DeFi) so v določenem trenutku obdelovale več kot 10 milijard dolarjev dnevno. Kljub temu je pot neenakomerna. Navdušenje je veliko, a množična uporaba še ni dosežena. Raziskava Harvard Business Review iz leta 2022 je pokazala, da skoraj 70 % vprašanih ni popolnoma razumelo koncepta Web3.

Čeprav je Web3 še vedno v razvoju, že ima konkretne uporabe v različnih panogah:

• Bančništvo in finance: Leta 2022 je JPMorgan Chase izvedel prvo čezmejno transakcijo na osnovi blockchaina z uporabo tokeniziranih jenov in singapurskih dolarjev v okviru projekta Guardian, v sodelovanju z DBS Bank.
• Tokenizirane naložbe: Podjetje Securitize je sodelovalo s KKR pri izdaji tokeniziranega zasebnega investicijskega sklada na verigi Avalanche, kar je omogočilo dostop manjšim vlagateljem.
• NFT in skupnosti: Esport organizacija 100 Thieves je razdelila več kot 300.000 NFT-jev svojim oboževalcem v 75 urah.
• Potrošniške znamke: Nike je zagnal svojo Web3 platformo .Swoosh, ki ponuja NFT izdelke in oblikovanja uporabnikov po prevzemu studia RTFKT. Ti primeri kažejo, da Web3 prehaja iz teorije v prakso in spreminja način, kako se vrednost, identiteta in lastništvo upravljajo v digitalnem prostoru.

Čeprav se pogosto omenjata skupaj, Web3 in metaverzum nista ista stvar. Web3 se nanaša na decentralizirano infrastrukturo – omrežje verig blokov, žetonov in pametnih pogodb, ki poganjajo novo različico interneta. Metaverzum pa opisuje poglobljena digitalna okolja, kjer uporabniki delujejo v virtualnih svetovih. Web3 je osnova, metaverzum pa izkušnja, ki jo ta osnova omogoča.

Kljub obetom se Web3 sooča s številnimi izzivi, preden bo dosegel množično uporabo:

• Regulativna negotovost: Vlade še vedno oblikujejo okvire glede zaščite potrošnikov, preprečevanja pranja denarja in pravne veljavnosti pametnih pogodb.
• Uporabniška izkušnja: Web3 aplikacije so manj intuitivne od tistih v Web2. Upravljanje digitalnih denarnic in razumevanje delovanja žetonov sta za nove uporabnike zahtevna.
• Zaščita uporabnikov: Propad velikih kripto projektov je sprožil vprašanja o zaščiti pred prevarami in hekerskimi napadi.
• Vrednost in uporabnost: Številni uporabniki še vedno ne vidijo jasne koristi NFT-jev ali decentraliziranih aplikacij, kar upočasnjuje širše sprejetje. Web3 želi odpraviti pomanjkljivosti Web2, kot sta centralizacija in zloraba podatkov, a hkrati prinaša nove izzive, povezane z uporabo in upravljanjem.

Trg kriptovalut je nestanoviten, vendar njegovi padci ne odražajo nujno prihodnosti Web3. Čeprav oba temeljita na verigi blokov, Web3 sega veliko dlje od digitalnih valut. – Prodaja NFT-jev se je leta 2022 povečala za 68 %. – Prenosi orodij za razvijalce Ethereuma so zrasli za 87 %. – Obseg transakcij s stabilnimi kovanci se je povečal za več kot 50 %. – Sektor iger Web3 je zrasel za 60 %, trgi tokenizacije pa za 23 %. Ti podatki kažejo, da kljub nihanjem cen kriptovalut uporaba blockchain tehnologije vztrajno napreduje.

Web3 je še vedno v zgodnji fazi – oblikujejo ga inovatorji, razvijalci in regulatorji. Ima potencial, da preoblikuje način uporabe interneta, lastništva in delovanja spletnih skupnosti. Da bi se ta vizija uresničila, mora Web3 najti ravnotežje med decentralizacijo in regulacijo, inovacijami in varnostjo, svobodo in odgovornostjo. Če uspe, bo naslednja doba interneta takšna, da bodo uporabniki resnično lastniki svojega digitalnega življenja – podatkov, identitete in premoženja.